[OKVIR: MIT ŠT. 1 ]

Da je želja po spolnem odnosu tista, ki privede do spolne zlorabe, je še vedno razmeroma splošno mnenje. Nezmožnost nadzorovanja t.i. spolnega nagona oz. potrebe po spolnosti naj bi, po prepričanju mnogih, privedlo do posilstva ali spolnega nasilja. Takšno stališče omogoča zatiskanje oči in odvrnitev od problema hkrati pa delno opravičuje storilca, ki si žal "ni bil zmožen pomagati", in velikokrat prestavlja odgovornost na žrtev, saj je bila "pomanjkljivo oblečena", "izzivalna" ali si je "po tiho zlorabe želela".

S tipologijo storilcev in razlogi, ki se skrivajo za spolnim nasiljem, se strokovnjaki iz različnih področji ukvarjajo že desetletja. Dejstvo je, da je potrebno za razumevanje tovrstnega vedenja upoštevati številne dejavnike, tako psihosocialne, kulturne, biološke, nevrološke itd. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da primarna motivacija za spolno zlorabo ni želja po spolnem odnosu oz. zadovoljitev spolnih potreb. Večinoma je v ozadju prisotna potreba po moči, nadzoru in dominanci. Storilec lahko čuti, da ga okolica, predvsem nasprotni spol, zavrača in prezira ali, da si kot superiorni posameznik, zasluži, da se mu v vsem ustreže. Zloraba tako lahko postane sredstvo za sproščanje svojih frustracij, negativnih občutij in pridobivanje moči in kontrole, za kateri čuti, da mu ju v interakciji z drugimi primanjkuje. Prav tako se lahko skozi spolno nasilje storilec maščuje ženskam, ki so ga v preteklosti zlorabljale, zavračale ali ga niso zaščitile. Potrebno se je zavedati, da je kar velik procent storilcev, v preteklosti, bilo spolno zlorabljenih. Nadaljnje zlorabljanje je tako lahko preigravanje nasilja, ki ga je doživljal, in ponavljanje vzorca.

Spolna zadovoljitev ima tako malo opraviti z vzroki spolnega nasilja, še manj pa lahko takšno dejanje opravičuje. Stopimo iz okvirjev, ki za utemeljitev agresije izkoriščajo človeški nagon, in se soočimo s problematiko spolnih zlorab.

Tekom akcije Okvir se zbirajo donacije za organizacijo Združenje za MOČ, ki nudi psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja: https://zamoc.si/donacije/.

REFERENCE

Beauregard, E. (2010). Rape and Sexual Assault in Investigative Psychology: The Contribution of Sex Offenders’ Research to Offender Profiling. Journal of Investigative Psychology and Offender Profiling, 7, 1-13.

James, J. in Proulx, J. (2020). Theories That Explain Sexual Aggression Against Women. The Wiley Handbook of What Works with Sexual Offenders, 1–22.

Mann, R. E. in Hollin, C. R. (2007). Sexual offenders’ explanations for their offending. Journal of Sexual Aggression, 13(1), 3–9.

Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.

Woessner, G. (2009). Classifying Sexual Offenders. International Journal of Offender Therapy and Comparative Criminology, 54(3), 327–345.