[OKVIR: MIT ŠT. 1113]

Veliko ljudi povezuje vzburjenje in orgazem zgolj z užitkom in tako zmotno verjamejo, da telesni odziv žrtve na spolno zlorabo, opredeljuje izkušnjo kot prijetno, morda celo zaželeno. Tako erekcija, navlaženje in celo orgazem pa je pravzaprav popolnoma normalen odziv telesa in ne pomeni, da je žrtev zato dala privolitev ali, da je v zlorabi uživala. Tako pri ženskih kot pri moških žrtvah, je kar nekaj posameznikov, ki so tekom zlorabe bili spolno stimulirani.

Stanje vzburjenja pri človeku je mentalno in fizično. V običajnih okoliščinah se zgodi simultano, vzburimo se tako mentalno kot telesno. Vendar se je mogoče vzburiti zgolj mentalno brez telesnih znakov in obratno. Še več, lahko se nam to, na kar se je odzvalo telo, celo gnusi (zloraba, nasilne vsebine, družinski odnosi, itd.). Nekateri strokovnjaki telesno vzburjenost pri ženskih žrtvah razlagajo v okviru zgodovine in evolucije, namreč ženske naj bi bile skozi zgodovino večkrat deležne spolnega akta brez želje po njem, telo naj bi se v teh primerih odzvalo kot obrambni mehanizem, ki omogoča večjo varnost in preprečuje dodatne poškodbe. Pri moških pa je erekcija možna že pri dojenčkih, brez posebnega spolnega dražljaja, kar nakazuje, da stimulacija penilnega območja lahko povzroči erekcijo brez mentalnega vzburjenja. Hkrati pa so nekatere raziskave pokazale, da tako pri moških kot ženskah, občutje strahu in panike, prispeva k stanju vzburjenosti in posledično orgazmu. Prav tako se je izkazalo, da ženske s poškodbo hrbtenjače doživljajo orgazem kot refleks. Telesni odziv žrtve tekom zlorabe je tako ne samo možen, temveč popolnoma normalen fiziološki odziv telesa na dražljaje iz okolice in nima veze z mentalnim dojemanjem spolnega vzburjenja.

Žrtve, ki doživijo telesno vzburjenje med zlorabo, se pogosto počutijo kot, da jih je telo izdalo in zaradi sramu ter krivde, zlorabe ne prijavijo. Samoobtoževanje in dvom vase sta pri teh žrtvah lahko še potencirana. Prej, ko bomo začeli jasno razlikovati med telesnim in psihološkim stanjem vzburjenosti ter razumeli, da se lahko zgodita ločeno drug od drugega, prej bomo lahko žrtvam nudili ustrezno pomoč in razbili mit, ki narekuje, da je vzburjenje zgolj in samo znak užitka.

Tekom akcije Okvir se zbirajo donacije za organizacijo Združenje za MOČ, ki nudi psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja: https://zamoc.si/donacije/.

REFERENCE

Bunderson, K. (2020). Female Sexual Arousal during Rape: Implications on Seeking Treatment, Blame, and the Emotional Experience (Doctoral dissertation, Alliant International University).

Levin, R. J. in van Berlo, W. (2004). Sexual arousal and orgasm in subjects who experience forced or non-consensual sexual stimulation – a review. Journal of Clinical Forensic Medicine, 11(2), 82–88.