[OKVIR: MIT ŠT. 14]

V Sloveniji je po statistiki spolno zlorabljen vsak peti otrok. Zaradi lažje manipulacije ter čustvene in fizične kontrole, so otroci ena izmed najbolj ranljivih skupin, ki jo je potrebno zaščititi. Po raziskavah sodeč, pa o spolni zlorabi, z otrokom ne spregovori vsaj tretjina staršev.

Storilce, ki spolno zlorabljajo otroke, glede na analize, še vedno pogosto vidimo kot neznane moške, ki s svojim belim kombijem, oprezajo ob otroških igriščih in čakajo na priložnost za osamitev otroka. Starši, z učenjem otroka, da se izogiba kontaktom s tujci, lahko, zaradi stereotipnega dojemanja storilcev, dobijo občutek lažne varnosti. Zagotovo je minimaliziranje stika z neznanci pomembno za preventivno zaščito otrok pred spolno zlorabo, vendar še zdaleč ni dovolj. Številne raziskave so namreč pokazale, da je procent zlorabljajočih, ki so bili otroku popolnoma nepoznani, zelo majhen (10% -20%), v primerjavi z drugimi vrstami storilcev. Največ spolnih zlorab otrok se zgodi znotraj družinskega okolja ali s storilci, ki so otroku poznani. Konkretno govorimo o sosedih, prijateljih, znancih, osebah na položaju avtoritete (učitelji, duhovniki, ipd.) itd. Mlajši kot je otrok, večja je možnost, da se je zloraba zgodila znotraj družine. Fantje so, v primerjavi s puncami, pogosteje zlorabljeni s strani tujca.

Potrebno se je tudi zavedati, da spolni predatorji pogosto, uporabljajo taktiko t.i. "sexual grooming-a", kar pomeni, da se infiltrirajo v okolico otroka in, pred aktom zlorabe, pridobijo tako zaupanje otroka, staršev in njihovega okolja. Na tak način poskrbijo za manjše tveganje razkritja zlorabe. V zadnjem času veliko tveganje za zlorabo predstavljajo socialna omrežja, ki storilcem omogočajo lažji dostop do žrtev. Pokazalo se je namreč, da otroci razlikujejo med virtualnim prijateljem, ki mu zaupajo, kljub interakciji zgolj čez tehnološke medije, in popolnim neznancem.

Zavedanje, da se zloraba večinoma zgodi z nekom, ki ga otrok pozna in mu zaupa, je bistvena pri preventivni zaščiti otrok. Prav tako je priporočljivo, da starši o tej tematiki z otrokom spregovorijo in se pozanimajo o dejavnikih tveganja ter posledicah zlorabe. Večje kot je naše znanje, bolj smo sposobni dotična dejanja preprečiti ter pravilno ukrepati v primeru zlorabe.

Tekom akcije Okvir se zbirajo donacije za organizacijo Združenje za MOČ, ki nudi psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja: https://zamoc.si/donacije/.

REFERENCE

Davidson, J. C. in Martellozzo, E. (2005). Protecting children from sex offenders online: when strangers become'virtual friends'. Safety & Security in a Networked World: Balancing Cyber-Rights & Responsibilities.

Gold, S. N., Hyman, S. M. in Andrés-Hyman, R. C. (2004). Family of origin environments in two clinical samples of survivors of intra-familial, extra-familial, and both types of sexual abuse. Child Abuse & Neglect, 28(11), 1199–1212.

Loinaz, I., Bigas, N. in de Sousa, A. M. (2019). Comparing intra and extra-familial child sexual abuse in a forensic context. Psicothema, 31(3), 271-276.

Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.

Sanghara, K. K. in Wilson, J. C. (2006). Stereotypes and attitudes about child sexual abusers: A comparison of experienced and inexperienced professionals in sex offender treatment. Legal and Criminological Psychology, 11(2), 229–244.

Winters, G. M., Jeglic, E. L. in Kaylor, L. E. (2020). Validation of the Sexual Grooming Model of Child Sexual Abusers. Journal of Child Sexual Abuse, 1–21.

Wurtele, S. K. (2018). University Students’ Perceptions of Child Sexual Offenders: Impact of Classroom Instruction. Journal of Child Sexual Abuse, 27(3), 276–291.