[OKVIR: MIT ŠT. 202]

Stigmatizacija moških, ki so preživeli spolno zlorabo, je zelo prisotna. Raznorazna stereotipna prepričanja, ki obkrožajo žrtve moškega spola, jim preprečujejo, da bi zlorabo prijavili in si poiskali pomoč. Homoseksualnost kot vzrok ali posledica zlorabe je zgolj eno izmed takih stališč, ki za žrtve lahko predstavlja stanje sramu in jih prisili v tišino.

Moška viktimizacija je v družbi težko sprejeta, žrtve spolnega nasilja se tako lahko počutijo da bi morali biti zmožni se zaščititi, da so šibki ter, da jim je bila preko zlorabe odvzeta moškost. Posledično se počutijo osramočene, kar lahko rezultira v hudih psihičnih problemih pri izgradnji spolne vloge.

Spolna zloraba ne determinira spolne orientacije žrtve, vendar pa imajo moške žrtve pri vzpostavljanju spolne identitete lahko težave. Namreč, storilci so v teh primerih, večinoma prav tako moškega spola. Žrtve so tako prisiljene v istospolno interakcijo hkrati pa so v podrejenem položaju, ki ga običajno bolj povezujemo z ženskami in homoseksualnostjo. Zloraba povzroči zmedo na področju spolne orientacije, saj niso prepričani ali jih to opredeljuje hkrati pa se bojijo, da bi bili s strani okolice označeni za homoseksualce, če bi zlorabo priznali. Prav tako lahko homoseksualno opredeljeni moški, ki so preživeli zlorabo, doživljajo hudo stisko pri razumevanju svoje spolne usmerjenosti. V povezavi z zlorabo kot tudi s svojo spolno orientacijo čutijo sram, saj ne zmorejo razlikovati med izkušnjo zlorabe in svojo seksualnostjo. Ista doživljanja se pojavljajo pri heteroseksualnih moških, ki so bili zlorabljeni s strani ženske. Travma spolne zlorabe in nesigurnost v svojo spolno identiteto pri moških žrtvah pogosto rezultira v strahu pred dolgotrajnimi intimni odnosi.

Moški, ki so preživeli spolno nasilje, so velikokrat videni kot osebno odgovorni za zlorabo, manj travmatizirani kot ženske ter samodejno predpostavljeni kot homoseksualno usmerjeni. Da je spolna zloraba, ki vključuje dva moška, vezana na homoseksualnost (tj. samo homoseksualci so zlorabljeni, samo homoseksualci zlorabljajo druge moške in, če si zlorabljen postaneš gej) je mit, ki pa globoko otežuje predelovanje travme spolne zlorabe in onemogoča pridobivanje strokovne pomoči, ki si jo žrtve zaslužijo.

Tekom akcije Okvir se zbirajo donacije za organizacijo Združenje za MOČ, ki nudi psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja: https://zamoc.si/donacije/.

REFERENCE

Gilgun, J. F. in Reiser, E. (1990). The Development of Sexual Identity among Men Sexually Abused as Children. Families in Society: The Journal of Contemporary Social Services, 71(9), 515–523.

Hlavka, H. R. (2016). Speaking of Stigma and the Silence of Shame. Men and Masculinities, 20(4), 482–505.

Khouraki, A. (2020). The Effects of Childhood Sexual Abuse on the Self-Identified Gay Male (Doctoral dissertation, Pepperdine University).

Pereira, A., Victoria, C. J. in Gomes, R. F. A Discourse on Male Child Sexual Abuse & its Implications on Sexuality Discord.

Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.

Tremblay, G. in Turcotte, P. (2005).Gender Identity Construction and Sexual Orientation in Sexually Abused Males. International Journal of Men’s Health, 4(2), 131-147.