[OKVIR: MIT ŠT. 27]

Statistično gledano je večji procent žrtev spolnega nasilja ženskega spola, večje število storilcev pa je moškega spola. Toda pri interpretaciji statističnih podatkov je potrebno upoštevati številne dejavnike in jih razumeti v kontekstu širšega zornega kota. Kajti število prijavljenih zlorab je znatno manjše v primerjavi s številom dejanskih zlorab, hkrati je iz kliničnega okolja razvidno, da v tišini ostaja precejšen del moških žrtev.

Sram, krivda, strah pred obsojanjem, soočenje s storilcem so samo nekateri od razlogov, zakaj žrtve ne spregovorijo. V primerih, ko je žrtev moškega spola, se je izkazalo, da se mora posameznik spoprijeti še z dodatnimi izzivi, ki niso značilni za ženski spol. Zlorabe, kot take, včasih ne zaznajo, saj je lahko subtilna ali jo upravičijo kot iniciacijo v svet moških. Strah, da okolica ne bi zaupala v resničnost izkušnje, je prav tako faktor, ki vpliva, da zloraba ostane zamolčana. Predvsem stereotipna vloga spolov pa je eden izmed tistih ključnih dejavnikov, ki žrtvam onemogoča prijavo zlorabe. Moški so namreč, bolj kot ženske, prisiljeni živeti svoj spol, kot ga narekuje družba. Dominanca, moč, kontrola, ipd. opredeljujejo moški spol. Izkušnjo spolne zlorabe, ki spravi žrtev v podrejen položaj, lahko tako doživljajo kot propad svoje moškosti. Prijavo in iskanje pomoči pa kot znak šibkosti, ki jim še vedno ni dovoljena.

Družba, ki moškim ne dopušča biti v vlogi žrtve, omogoča nadaljevanje takšnega nasilja in nudi zaščito storilcem. V primeru prijave so moški namreč pogosteje obtoženi, da lažejo, še posebej, če je za storilko označena ženska, Prav tako okolica ne zaznava in hitreje spregleda dejavnike tveganja ali posledice, ki jih povezujemo s travmo spolne zlorabe, kadar je potencialna žrtev moškega spola, ne glede na to, ali govorimo o otroku ali odraslem posamezniku. Skoraj zagotovo je večje število žrtev ženskega spola, vendar je dejstvo, da so zlorabljeni tudi moški, ki pa so večinoma v svojem trpljenju spregledani in preslišani. Dajmo jim glas, pustimo jim spregovoriti.

Tekom akcije Okvir se zbirajo donacije za organizacijo Združenje za MOČ, ki nudi psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja: https://zamoc.si/donacije/.

REFERENCE

Cooke-Daniels, L. (2009). Female Perpetrators and Male Victims of Sexual Assault: Why They are so Invisible. Victimization of the Elderly and Disabled, 11 (5).

Peter, T. (2009). Exploring Taboos. Comparing Male- and Female Perpetrated Child Sexual Abuse. Journal of Interpersonal Violence, 24 (7), 1111-1128.

Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.

Sosorli, L., Kia-Keating, M. in Grossman, F. (2008). “I Keep That Hush-Hush”: Male Survivors of Sexual Abuse and the Challenges of Disclosure. Journal of Counseling Psychology, 33(3), 333-345.

Tremblay, G. in Turcotte, P. (2005).Gender Identity Construction and Sexual Orientation in Sexually Abused Males. International Journal of Men’s Health, 4(2), 131-147.