[OKVIR: MIT ŠT. 3]

V sodni praksi se pogosto dogaja, da v primeru, da se žrtev ni aktivno upirala, obsodba ne obstoji. V primeru neželene penetracije ali druge oblike spolnega nasilja se namreč javnosti zdi popolnoma samoumevno, da se žrtev upira na vse možne načine. Pomanjkanje ali nezadostno upiranje pa se dostikrat razume kot privolitev v spolni akt. Po nekaterih raziskavah pa skoraj polovica žrtev med spolno zlorabo ni zmožna upiranja. Govorimo o t.i. tonični nepremičnosti, ki je eden izmed primarnih mehanizmov preživetja pri živalih in človeku.

Tonična nepremičnost je nezaveden mehanizem, ki se pojavi v situacijah ogroženosti, ko ni možnosti boja ali pobega. Pri živalih se pojavi v primeru življenjske ogroženosti s strani plenilca, pri ljudeh se lahko pojavi pri vseh možnih travmah, najpogosteje pa jo povezujemo s travmo spolne zlorabe. Ni jo možno nadzirati, vklopi se samodejno. Žrtev tako tekom napada izgubi možnost premikanja oz. je paralizirana in ni zmožna niti klicati na pomoč. Tonična nepremičnost se kaže v paralizi, mišični rigidnosti, spremembi v temperaturi telesa, nenadzorovanem tresenju, analgeziji oz. ne zaznavanju bolečine, otrplosti ter nezmožnosti odzivanja na dražljaje iz okolice. Vendar tonična nepremičnost ne prizadene mentalnega zavedanja ali kognicije žrtve, kar pomeni, da je tekom zlorabe mentalno prisotna vendar ni zmožna upiranja ali klicanja na pomoč. Takšen odziv je pogost tako pri žrtvah ženskega kot moškega spola hkrati pa poznamo pri človeku tudi delno tonično nepremičnost. Starejši kot je storilec oz. mlajša kot je žrtev, večja naj bi bila možnost odziva tonične nepremičnosti. Nekateri strokovnjaki povezujejo, da je v teh primerih, storilec s strani žrtve dojeman kot še bolj mogočen in strašen, kar vpliva, da se sproži ta nezavedni mehanizem.

Spolna zloraba, sama po sebi, prinaša ogromno psihičnih posledic, v primerih, ko se žrtev odzove z tonično nepremičnostjo, pa je lahko še huje. Žrtve se namreč krivijo, ker se niso bile sposobne zaščititi ali pobegniti ter pogosto ne razumejo, kaj se jim je zgodilo. Seveda jim ni v pomoč, da sodni sistemi, kljub poznavanju mehanizma tonične nepremičnosti, v primeru zlorabe še vedno zahtevajo pokazatelje sile.

Tekom akcije Okvir se zbirajo donacije za organizacijo Združenje za MOČ, ki nudi psihosocialno pomoč žrtvam spolnega nasilja: https://zamoc.si/donacije/.

REFERENCE

Coxell, A. W. in King, M. B. (2010). Adult male rape and sexual assault: prevalence, re-victimisation and the tonic immobility response. Sexual and Relationship Therapy, 25(4), 372–379.

GALLIANO, G., NOBLE, L. M., TRAVIS, L. A. in PUECHL, C. (1993). Victim Reactions During Rape/Sexual Assault. Journal of Interpersonal Violence, 8(1), 109–114.

Kalaf, J., Coutinho, E. S. F., Vilete, L. M. P., Luz, M. P., Berger, W., Mendlowicz, M., … Figueira, I. (2017). Sexual trauma is more strongly associated with tonic immobility than other types of trauma – A population based study. Journal of Affective Disorders, 215, 71–76.

Marx, B. P., Forsyth, J. P., Gallup, G. G., Fusé, T. in Lexington, J. M. (2008). Tonic Immobility as an Evolved Predator Defense: Implications for Sexual Assault Survivors. Clinical Psychology: Science and Practice, 15(1), 74–90.

Repič, T. (2008). Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.

Schiewe, M. (2019). Tonic Immobility: The Fear-Freeze Response as a Forgotten Factor in Sexual Assault Laws. DePaul J. Women Gender & L., 8, 1.